Kaj to pravzaprav pomeni in kako se tega lotim? Na vprašanje – kaj je skrb zase – najlažje odgovorim tako, da najprej pogledamo, kako skrbimo za DRUGE. Veliko ljudi zna namreč ZELO DOBRO skrbeti za druge. Celo preveč. In velika večina teh se je tega naučila že v otroštvu. Za druge skrbijo s tem, da:
- poskušajo uganiti in prepoznati čustva druge osebe,
- poskušajo razumeti, zakaj se je oseba odzvala, kakor se je,
- se empatično vživljajo v drugo osebo,
- prisluhnejo drugi osebi,
- sprejemajo napake druge osebe,
- poskušajo drugim odvzeti del čustvenega bremena,
- poskušajo drugim pomagati pri opravilih in odgovornostih.
Problem nastane takrat, ko vse to počnemo pogosto in na način, da sebe pretirano prilagajajo mnenjem, čustvom, počutju druge osebe; ter gremo pri tem čez svoje lasne meje.
Kadar v drugih izgubimo sebe, pa v resnici nimamo od tega nič ne mi in ne tisti na drugi strani. Ker ne moremo pokazati ter uporabiti naših pravih darov. Posledično opravljamo le vlogo podaljška drugih ali smetnjak za druge. To pa je izčrpavajoče.
Zato je tako pomembno, da pri sebi prepoznavamo te občutke, kdaj smo v stiski in kaj jo sproži, ter da zaznamo, koliko smo obremenjeni in kdaj smo preobremenjeni oziroma z močmi pri koncu. Ne čakajmo, da posveti rdeča luč. Na temu mestu nam lahko pomaga vprašanje: “Kaj v temu trenutku potrebujem?” Osredotočimo se na sedanji trenutek, umirimo um, ki neprestano bega med včeraj in jutri ter se osredotočimo nase.
IMEJTE SE RADI. TO JE NAJVEČ KAR LAHKO NAREDITE ZASE IN ZA DRUGE.
