Možakar se odpravi na Himalajo, da bi tam srečal sebe, svojega učitelja. Dan za dnem, leto za letom vestno meditira, študira Vede in miri svojo lakomnost. Po preteku Sade Satija, ki traja sedem let in pol, se odloči, da se bo vrnil nazaj v civilizacijo, domov.
Učitelj mu podari dve škatli in pristavi: “Prvo škatlo odpri, ko ti bo šlo v življenju zelo, zelo dobro. Drugo pa, ko ti bo šlo zelo slabo.” Presenečen nad darilom, se radosten odpravi na pot. V svojem domačem kraju, si poišče nevesto, ki mu rodi sina in hčerko ter pomaga pri ustanovitvi podjetja. Uspešen je, srečen in vesel odpre prvo škatlo. V škatli je listek s sporočilom: TO BO MINILO.
Resnega obraza se odpravi naprej po svojih opravkih. Čez čas mu žena pove, da ga zapušča, ker sta izgubila stik in je edino njuno lepilo delo, ki se nikoli ne konča. Otroci odrastejo in zapustijo domače ognjišče. Podjetje je tik pred stečajem. In možakar se spomni na svojega učitelja ter odpre drugo škatlo. Na dnu škatle je sporočilo: TUDI TO BO MINILO.
Nauk zgodbe: “Na svetu nismo zato, da nam uspe, temveč da nam vedno znova spodleti, a ne izgubimo volje.” – R. L. Stevenson
